Lektorji so zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z lektoriranjem in prevajanjem – v časopisnih uredništvih, založniških hišah, na RTV, uradnih in državnih institucijah ipd.
V največ primerih lektor popravlja prevode, prav tako pa je pogosto lektoriranje besedila v maternem jeziku pisca, saj sami svojih napak ne zaznamo vedno. Lektor mora biti šolan jezikoslovec z ustreznimi kompetencami (predvsem na ravni slovnice), njegov poklic pa je verjetno najtesneje povezan z založništvom in novinarstvom, čeprav lektorje najdemo tudi na mnogih drugih področjih.
Tradicionalne metode
Lektor pregleda kopijo besedila, ki ga mora lektorirati, ter ga primerja z ustreznimi stavčnimi deli in označi, kje so napake. Pri tem uporablja standardna lektorska korekturna sredstva – oznake. Popravljena različica kopije besedila oziroma rokopisa se imenuje korekturni odtis, ki ga nato lektor pošlje v ponovno popravljanje. Ti popravki so nato vedno poslani nazaj k lektorju, ki jih ponovno pregleda.