Poznavanje jezikov ni koristno le za bogatejši življenjepis in lažje potovanje v tuje države. Vpliva namreč tudi na razvoj možganov in spomin ter celo izboljša znanje maternega jezika. Ko morate hitro preklapljati med dvema jezikoma, preklapljate med dvema ločenima sistemoma. Posamezniki, ki se v takih situacijah znajdejo pogosteje, se znajo prepustiti toku in lahko sčasoma opravljajo več stvari hkrati, ne da bi pri tem izgubili osredotočenost na glavno stvar. Mnogi učitelji in profesorji možgane primerjajo z mišicami, ki se z vadbo utrdijo in izboljšajo. Z učenjem jezika na podoben način trenirate svoje možgane, saj vsako učenje jezika vključuje pomnjenje besedišča in utrjevanje pravil. S spoznavanjem in pomnjenjem seznamov ali zaporedij pa se izboljšuje tudi spomin, zato si poligloti bolje zapomnijo nakupovalne sezname, imena in navodila kot tisti, ki govorijo le en jezik.

Posamezniki, ki znajo več jezikov, so pogosto natančnejši, odlikuje pa jih tudi zmožnost ločevanja informacij na bolj in manj pomembne. Znanje jezika je mogoče izboljšati z branjem časopisov ali knjig v tujem jeziku, s čimer se hkrati izboljšuje tudi zmožnost ločevanja informacij na koristne in zavajajoče.

Dobro poznavanje maternega jezika

Učenje vsakega novega jezika poteka sistemsko, ne glede na to, ali se učite v jezikovni šoli ali samostojno z uporabo učbenikov in drugih priročnikov. S spoznavanjem novega sistema tega hkrati povezujete s sistemom že znanega jezika, zaradi česar podzavestno ali zavestno primerjate oba skupaj in se učite jezikovnega ustroja ter sestavljanja besed v stavke v obeh jezikih hkrati.

Za konec lahko rečemo, da so znanstvene raziskave pokazale, da učenje in znanje več kot enega jezika izboljšujeta posameznikove kognitivne sposobnosti. Prednosti, ki jih prinašata poznavanje in uporaba več jezikov hkrati, se najbolje razvijejo pri mladostnikih, ki so dovzetnejši za učenje jezikov in lahko zato hitreje usvojijo tuj jezik. To pa ne pomeni, da se enake kognitivne sposobnosti ne morejo razviti tudi pri odraslih.